2. CVIJETINA BRALNA ZNAČKA ZA LOGOTERAPEVTE, 21. 1. 2024 – 20. 1. 2025
Moškega in žensko je ustvaril
(1 Mz 1, 27b)
Bralni klub Društva Logos organizira Cvijetino bralno značko za logoterapevte, 21. 1. 2024 – 20. 1. 2025. K sodelovanju vabimo logoterapevte, študente logoterapije, člane Slovenskega društva za logoterapijo – Logos in vse, ki vas logoterapevtska literatura navdihuje in vam pomaga na življenjskih poteh.
Tik preden začnem brati zgodbo, me vselej spreleti in se vprašam, ‘Ali se bo danes zgodilo?’ Ne vem, ker tega nikoli ne vem vnaprej in globoko v duši mi je pravzaprav vseeno. To, kar me žene je možnost, ne gotovost, neke vrste stava.
In lahko mi porečete, da sem sanjač ali norec ali karkoli že, a jaz verjamem, da je vse mogoče.
Zato ji ponovno, prav kakor vsak dan, začnem glasno brati iz zvezka v upanju, da se bo čudež, ki je zadnje čase smisel mojega življenja, ponovil. In morda, morda se bo res.« (Nicholas Sparks: Beležnica)
»Knjiga v terapevtskem smislu lahko pomaga, če njen avtor verjame, da obstajajo poti, kako se lahko obdržimo nad kaosom, in če ima svoje bralce dovolj rad, kadar je lahko prijatelj duše: poštena, odkrita, vzpodbudna, tolažilna, navdihujoča – takšni so pač prijatelji.« (Elisabeth Lukas: Priveži svoj voz na kakšno zvezdo)
Človek komunicira s sočlovekom in svetom predvsem po besedi in le v besednem stiku se znajde na specifično človeški višini. Človek je človeku človek po besedi, ali še krajše: človek je po besedi človek.
(Anton Trstenjak: Skozi prizmo besede)
Drug drugemu zdaj vsa se podariva,
drug v drugem prebudiva, okrepiva,
moj?, tvoj? – nikar ne ugibajva, čigav –
odrešujoči jutrišnji spomin,
ki bo življenje živemu, čeprav
odprtih ran, še živih brazgotin,
da ne bo sam, kdor bo – kdaj? – sam ostal.
(Ciril Zlobec: Dokler se še imava)